Čeprav nisem ena tistih, ki imajo meso na jedilniku vsak dan v tednu, pa si ga občasno zaželim tudi sama. danes je bil že tak dan. Odločila sem se kar za piščančje meso, ker ga imam najrajši, pa tudi precej piščančjih zrezkov pridno čaka v zamrzovalni skrinji.
To meso je domače in povsem drugačno od kuplejnega. Veliko bolj polnega okusa je. Navadno ga zgolj popečem, včasih pa uporabim kot del raznih juh in obar, kjer seveda ne manjka veliko različne, po možnosti čim bolj sezonske zelenjave.
Nabodala, oziroma ražnjiči pridejo na vrsto boj malokrat. Da ne bo pomote, imam jih rada, sploh če jih pripravim sama, ker meso tako lahko začinim tako, kot želim ter ga kombiniram z zelenjavo po svojem okusu. Morda sem za pripravo le preveč lena, čeprav, roko na srce, ne vzamejo veliko časa. In ravno zaradi moje ‘lenobe’ kar se delanja nabodal tiče, jih jem, khm, enkrat letno? 😉
Kombinacija je zelo preprosta, morda pa malce drugačna od kupljenih ražnjičev, a nič manj oksuna. Ker obožujem kombinacijo piščančjega mesa z limono, sem jo, tokrat prvič, uporabila tudi na ražnjičih. Poleg limoninih rezin (ekoloških limon, seveda), sem se odločila še zeleno in rumeno papriko ter domače bučke. In to je praktično vse.
Še preden sem se lotila nabadanja na lesene palčke, sem odtalila dva piščančja zrezka, ter jih natrla s soljo in suhim origanom. Lesene palčice sem za kakšnih 15 minut namočila v vodi, nato pa jih obrisala. Zakaj? Če so namočene, je manj možnosti, da se na žaru zažgejo.
Nato sem začela. Malo rumene in zelene paprike, bučka ter tu pa tam kakšna rezina limone. ter seveda piščanec. Ražnjiče sem popekla kar na štedilniku (slabo vreme!), na žar ponvi. Uporabila sem nekaj kapljic maščobe, da se ne bi prijeli.
Limona med peko spusti sok, tako meso ostane sočno. Sama sem limonine rezine tudi pojedla (če so ti prekisle, jih lahko izpustiš). Pojedla sem vse – tako meso kot lupino limone, saj je povsem užitna. Ravno zato sem zbrala ekološko limono, saj imajo konvencionalne na lupini veliko pesticidov.
Zraven sem si privoščila skledo zelene solate, za dodatno dozo zelenjave pa še skledico domačih kumaric z rdečo čebulo, olivnim oljem ter solnim cvetom. Zdrav, lahek, beljakovinski obrok. Kot nalašč za poletne večere ali tiste dni, ko so temperature tako visoke, da težja hrana paše šele takrat, ko se malce shladi. Kje so tiste dnevi, ne vem. Letošnje poletje je namreč predvsem v znamenju dežja. No, vsaj spim bolje 😉
