Leča je ena super zadevica. Res. Njen okus je sicer res rahlo specifičen, tako da morda ne bi bila všeč vsem, a meni je. Okus bi še najlažje opisala kot rahlo oreškast, je pa seveda odvisno za katero lečo gre (rdečo, zeleno, rjavo…) ter kako jo pripraviš. Odlična je kot priloga, pa samostojna jed, narejena podobno kot rižota. Tudi hladna solata iz leče je odlična, pa lečin pire, juha in lečin namaz. Odlična je v kombinaciji z zelenjavo, mesom in celo ribam (npr. gamberi ali lososom). K jej se super podata tudi skuta in sir, od žit pa predvsem riž in kruh. Celo s testeninami je odlična. Menda gre odlično tudi s klobaso (ne bi vedela, jih ne jem 😉 )
Je pa leča tudi izjemno zdrava. Vsebuje veliko vlaknin, folne kisline in beljakovin. Prav tako te bo napolnila s številnimi minerali, na primer z železom, kalijem, magnezijem in cinkom.
Kot sem omenila že zgoraj, poznamo več vrst leč. In med seboj se tako po okusu kot strukturi zelo razlikujejo. Nekatere se skuhajo čisto do mehkega, ta, ki je trenutno moja najljubša, pa ohrani obliko. Kar mi je zelo všeč, saj veliko raje vidim, da lahko lečo še malo ‘grizljam’.
Leča je na mojem jedilniku približno enkrat mesečno. Pripravim jo na različne načine, nekaj receptov najdeš tudi na blogu. Moji najljubši so naslednji, do katreih prideš z le enim klikom na spodnje povezave 😉
* špageti s šampinjoni, lečo, špinačo in feto
* lososov file z zelenjavno lečo
* kaljena leča s sladko bučo in skuto
* enolončnica z lečo in kokosovim mlekom
Tokrat sem si pripravila zelo preprosto, pa vseeno odlično jed. Lahko bi rekla, da gre za neke vrste enolončnico, a kot je v moji navadi, prav veliko tekočine v njej ni 😉 Rada imam namreč goste jedi na žlico. Po želji seveda lahko dodaš več tekočine, a meni bolj ustreza takšna, kot jo vidiš na fotografiji.
Za eno osebo potrebuješ:
* 1 strok česna
* četrtino čebule
* malo stebelne zelene
* 3 korenčke (jaz sem uporabila dva oranžna in enega rumenega – čisto nehote – pač takšnega sem izpuslila na vrtu 😉 )
* olivno olje
* 65 gramov leče
* žličko kumine
* 1 lovorjev list
* 3 vejice svežega timijana
* pest blitve (ali špinače)
* sol in poper
* ena majcena rumena paprika in malo zelenega feferona (neobvezno)
* malo limone (neobvezno)
V suhi ponvi prepržiš strok neolupljenega česna. Toliko, da se obarva kožica. Odstaviš. V kozici na olju počasi in do mehkega podušiš nasekljano čebulo, zeleno in korenje. Česen olupiš, zmečkaš in dodaš zelenjavi. Prav tako dodaš lovorjev list, vejice timijana in kumino. Premešaš, malo podušiš. Nato v kozico streseš čez noč namočeno in nato splaknjeno lečo. premešaš, da se malo zmehča in premeša z oljem. Nato vse skupaj zaliješ z malo vrele vode (oziroma toliko vode, kolikor gosto mineštrico želiš). Kuhaš dokler leča ni skuhana (namočena potrebuje le nekaj dobrih minut), malo pred koncem po želji dodaš še malo paprike in feferona. Odstraniš lovor in timijan, soliš, popraš ter vmešaš nekaj mladih listov blitve. Serviraš vroče, čez lečo pokapljaš malo limone in jed preliješ z olivnim oljem.
Zakaj limona? Ker se mi zdi, da se leči zelo dobro poda, pa čeprav le par kapljič čisto na koncu. Ter zato, ker se železo, ki se skriva v stročnici, ahko absorbira le s pomočjo C-vitamina 😉
Lečo lahko postrežeš s skodelico kuhanega riža, ali pa si preprosto odrežeš kos dobrega kruha 🙂 ***
*** če si na brezglutenski dieti, brezglutenskega 🙂 Ali pa zraven grizljaj okusne krekerje, ki jih sicer lahko kupiš, še bolje pa, da jih narediš sam(a). Recepte najdeš tukaj.
0 comments