Obožujem zajtrke! In moji so zares raznoliki. Skoraj vsak dan si privoščim drugačnega. In skoraj vedno so ti zajtrki sladki.
Za prvi jutranji obrak si z veseljem pripravim kaj takšnega, kar bi brez težav šteli kot sladico. Vseeno pa rada pogledam tudi na to, da so sestavine, ki jih izbiram polnovredne, da je jed pripravljena z zdravimi maščobami, kvalitetnim kakavom in če se le da, ekološkim sadjem. Bele moke skorajda ne uporabljam, a nič zato, moja mala shramba je polna različnih mok, ki jih kombiniram po trenutni želji in okusu. Tako je pestrost še večja, jaz pa tako ali tako z veseljem odkrivam nove okuse.
V svojih sladkih zajtrkih najraje uporabljam kaše, kot sta na primer prosena in ajdova. Pozimi tople s suhim sadjem in oreščki, poleti ohlajene z osvežilnim jogurtom in svežim sadjem. Vedno pa za dodatno sladkanje prija žlica medu, za popolno razvajanje pa temen kakav. Oreščki so tisti, ki dodajo piko na i, pa še fino hrustajo.
Seveda večkrat pride na vrsto tudi kruh (ki ga vsakič obložim kako drugače), pa tudi jajčka obožujem – na različne načine, v različnih kombinacijah.
Moji zajtrki so vedno plod trenutnega navdiha in sestavin, ki so trenutno doma. In zato so vedno drugačni, hkrati pa vedno slastni 🙂
Za zajtrk je nadvse primerno pecivo. Ne govorim o kupljenih biskvitih, torticah in industrijskih pecivih. Govorim o doma pripravljeih pecivih, brez umetnih sladil, brez ojačevalcev okusa ter brez vseh tistih E-jev, ki jih resnično ne potrebujemo. Domače stvari so itak vedno boj zdrave, sploh, če uporabiš kvalitetne in polnovredne sestavine.
In danes sem jedla ravno to. Pecivo, v katerem sem združila ovsene kosmiče in kokosovo moko. Poleg nekaterih drugih sestavin, se je v tem hitrem in enostavnem juranjem pecivo znašlo še nekaj svežih marelic. In to domačih! 🙂
Še en razlog za moje ekperimentiranje (kar je to zagotovo bilo, saj sem se sproti izmišljevala kaj vse bom v kolaček dodala), je bil pekač za enkratno uporabo, ki sem ga zdnjič kupila v eni izmed trgovin s slaščičarskimi pripomočki. Narejen je iz tršega paprija. Na voljo imajo različne velikosti in oblike takšnih pekačev. Jaz sem izbrala dva okrogla, primerna za pite, ter takšnega, podolgovatega, ki je ravno pravšnji za pecivo za enega 🙂
Pekaček je res super! Ne potrebuje peki papirja, ni ga potrebno namastiti. Pečeno pecivo lepo odstopi, če pa slučajno ne, se pekaček pri strani prereže in pecivo enostavno vzame iz njega. V takšnem pekaču lahko pečeš le enkrat, je pa fina ideja, če želiš pecivo odnesti na zabavo, kjer papir enostavno zavržeš, ali ga komu podariti.
Kolaček sem si spekla že zvečer, ohladila, ter čez noč hranila v hladilniku. Tako zjutraj res nisem imela nobenega dela. Le narezala sem ga, ter mu dodala sveže narezano marelico in potresla z malo kokosa.
Recept za moje eksperimentirnje…
Ovsene kosmiče sem namočila v vodi, za približno 15 minut. Enako sem naredila s chio.
Kokosovo moko sem premešala s cimetom, strtim klinčkom (samo ‘glavico’, brez ‘palčke’ 😉 ), sodo bikarbono, ščepcem soli, čajno žličko sladkorja (če se le da, uporabi kokosovega ali vsaj surovi rjavi trsni sladkor), ter čajno žličko moke (jaz sem uporabila pirino, izbira je tvoja). Naribala sem še čisto malo svežega ingverja (da malce zatre sladkobo) ter muškatnega oreščka.
Na manjše koščke sem narezala dve marelici, tretjino sadja sem pretlačila z vilico.
Zmehčane ovsene kosmiče (brez odvečne vode!) sem zmešala z gelom in chia semen, sadjem ter suho kokosovo mešanico. Dodala sem še žlico stopljenega kokosovega olja. Zmes sem naložila v pekaček, čez potresila malo surovih kosmičev in kokosa ter na 200 stopinjah pekla približno 20 minut. Čas pečenja je odvisen od oblike pekača.
Čeprav se ne izogibam niti jajc, niti mleka, sem čisto po naključju ugotovila, da pecivo ne vsebuje niti enega, niti drugega. Torej je primeren za vse, ki imate tovrstne alergije ali pa se prehranjujete vegansko.
Tudi če imaš težave s prebavljanje glutena, je recept primeren zate. kljub temu da je večina ovsenih kosmičev glutenskih, pa oves v svoji osnovni formi glutena ne vsebuje. Danes je sicer težko najti takšne kosmiče, se jih pa dobi tudi pri nas. Če vseeno ne upaš ‘tvegati’, namesto ovsenih izberi ajdove.
Ne vem, kako bi se obnesel topel kolač, a ohlajen je bil naravnost enkraten. Iz pravokotnega pekačka sem dobila 4 manjše koščke peciva, sicer pa so količine sestavin ravno pravšnje za eno osebo. Če boš pekel/pekla za dva (ali več), jih sorazmerno povečaj.
Tole je bil čisti eksperiment, ki pa se je prav dobro izkazal. Še dobro da imam blog, da si takole zapišem sestavine in kasneje lahko ponovim 🙂 A ker res redko kuham (ali pečem) dvakrat isto (z nekaj izjemmami), bom naslednjič poskusila nekaj sestavin zamenjati. In že imam idejo – namesto marelic bodo maline, vključila pa bom tudi zdrobljena kakavova zrna, mogoče celo neslane pistacije. Se že veselim 😉
Sicer pa sem nekoč nekaj podobnega že pripravila in sicer z bananami. Za recept klikni tukaj.
Vsekakor je takšen kolaček primeren tako za zajtrk kot tudi za dopoldansko malico ali popoldansko sladico. V zadnjem primeru priporočam, da ga dopolneš še s kepico pravega vanilijevega sladoleda.
2 comments