Zadnjič sem nekje prvič jedla korenčkovo juho. No, ne čisto čisto prvič. Ampak prvič, da mi je bila zares okusna, ker je bila po mojem okusu. Kremna in zelo zelo gosta. Korenčkovih juhic se sicer spomnim še iz vrtca. Tam je bilo korenje naribano in zakuhano v juhi skupaj s pšeničnim zdrobom (ali nečim podobnim). Če dobro pomislim, juha sploh ni bila tako zelo zanič, vseeno pa je kasneje nisem nikoli več jedla. Doma je namreč nismo nikoli pripravljali, korenje se je znašlo zgolj v tradicionalni nedeljski goveji juhici.
Ne vem zakaj, ampak mislila sem, da se bo danes po nekaj dneh ozračje končno malo ohladilo. Zato sem se odločila, da si bom za predjed pripravila korenčkovo juho, ampak ne tiste nežne, otroške, temveč precej krepko začinjeno. No, temperature se sicer niso čisto nič spustile – še več, izjemno soparno je. In tisti oblaki na nebu, ki napovedujejo dež? Recimo le da upam, da bodo spustili nekaj kapljic in osvežili to četrtkovo popoldne.
Ker doma še nimamo korenja, sem ga kupila. Pri korenju nikoli ne veš kako zelo sladko bo. To moje, je bilo zelo sladko. Presladko za moj okus. zato sem juho kar precej začinila. In čeprav sem si jo privoščila že nekaj uric nazaj, po njej pa jedla še kosilo, ki sploh ni bilo začinjeno, sem še vedno precej žejna 🙂 Je pa bila okusna…
Za dve manjši skodelici goste korenčkove juhe sem potrebovala:
* 4 velike korenje
* žličko naribanega ingverja
* eno mlado čebulico
* en strok česna
* kumino in koriandrova semena
* timijan
* kurkumo in kajenski poper
* sol in poper
* olje
* kislo smetano
V suhi ponv isem najprej prepražila kumino in koriandrova semena in jih nato strla v terilniku. Nato sem na nizki temperaturi na olju prepražila nasekljano čebulico, dodala sem ji sol, ingver, česen ter strto kumino in koriandrova semena. Sledili so še kurkuma, poper in kajenski poper (ki pravzaprav ni poper ampak vrsta pekoče rdeče paprike). Ko je čebulica lepo zasteklenela (ni pa postala rjava!), sem dodala olupljeno in na koščke narezano korenje, premešala, pražila par minutk nato pa vse skupaj zalila z vrelo vodo (še boljša bi bila jušna osnova- žal je nisem imela). Vode sem prilila le toliko, da je bila zelenjava ‘pod gladino’. Dodala sem še sol (kar precej 😉 ), pokrila kozico ter kuhala dokler ni bilo korenje povsem mehko. Nato sem s paličnim mešalnik juho spasirala v gosto zmes. Okrasila sem jo z žlico kisle smetane, zelenim delom mlade čebulice, malo prej prihranjene strte kumine in koriandrovih semen, poprom ter svežim timijanom.
Kisla smetana se juhi odlično poda, saj je le-ta precej pikantna. Če je ne maraš, jo brez težav lahko nadomestiš z gostim naravnim jogurtom. Seveda pa tudi količino pekočih sestavin lahko prilagodiš svojemu okusu.
2 comments