Panna cotto sem prvič jedla kakšno leto in pol nazaj. Vedno sem mislila, da takšna sladica pač ni zame, saj nisem ljubiteljica pudingov in raznih ‘želatinastih’ krem. No, panna cotta je povsem drugačna. Očarala me je s svojo lahkotnostjo in nežnim okusom ter seveda z vanilijo, ki v njej nikakor ne sme manjkati.
Osnovni recept za panna cotto je povsem preprost. Potrebuješ sladko smetano (čeprav sem jo delala tudi že z jogurtom in preverjeno uspe!), sladkor, liste želatine ter vanilijo. Tukaj ti toplo priporočam, da resnično uporabiš pravo vanilijo in nikakor ne vanilijeve esence, ki pravemu okusu nikakor ne more konkurirati.
Pri pravi vaniliji imam v mislih 3 možnosti izbire. Prva je vanilijev strok, ki ga z nožem prepoloviš, nato pa s topo stranjo noža postrgaš semena naravnost v smetano. Tudi pri strokih je velika razlika v kvaliteti. Prav lahko se zgodi, da naletiš na stare, suhe stroke, in tukaj zagotovo velja pregovor -manj denarja, manj muzike. Druga opcija je vanilijev izvleček (torej 100% izvleček in ne esenca!), čeprav se ga pri nas precej težko dobi. Tretja možnost pa je 100% vanilija v prahu – torej posušena, fino mleta vanilija. sama uporabljam to in nikoli me ne razočara. Na policah trgovine jo boš najpogosteje našel oz. našla v majcenih steklenih kozarčkih. Cena je dokaj visoka, a tako majhen lonček zdrži zelo zelo dolgo. Ker gre namreč za 100% vanilijo, bo že ščepec zadosti, da v smetani (ali pa pecivu, piškotih…) naredi veliko razliko.
Želatino lahko dobiš v lističih ali v prahu. Sama prisegam na lističe, zadnje čase pa kupujem ‘bio’ želatino in sicer v Sparu (njihova znamka Spar vital). Celo cenejša je od drugih želatin.
No, za panna cotto potem potrebuješ še nekaj sadja. Lahko je zamrznjeno, sezonsko… Odločiš se lahko za vroč ali hladen preliv, sadje pa brez težav lahko nadomestiš s čokolado, karamelo ali zgolj z žlico kvalitetnega medu. To je praktično vse, kar potrebuješ za okusno sladico. Seveda vse skupaj lahko nadgradiš – npr. z ostružki temne ali bele čokolade, mandljevimi lističi, nasekljano neslano pistacijo, listom sveže mete ali melise… Po želji, po okusu 🙂
Prav tako se lahko odločiš za čokoladno panna cotto, tako, da med smetano zamešaš še kakav ali v njej raztopiš tablico kvalitetne čokoalade.
Mnogi so prepričani, da je panna cotto zelo težko narediti, oz. da je vrsto stvari, ki gredo pri pripravi lahko narobe. Ni res! Panna cotta je zagotovo najbolj enostavna in hitra sladica (če odmislimo, da se mora pred postrežbo v hladilniku hladiti vsaj nekaj ur 😉 )
Najpogosteje se sicer odločim za mešane gozdne sadeže (kar zamrznjene, ki jih s sladkorjem pregrejem in prelijem čez hladno sladico), sem pa poskusila že z breskvami, višnjami, medom, čokolado in zagotovo še s čim 😉
Ker pa je trenutno sezona češenj, sem tokrat naredila češnjevo panna cotto.
Za dve večji porciji sem potrebovala:
* 250 ml sladke smetane
* 25 g sladkorja
* ščep vanilije v prahu
* list želatine (razmerje med smetano in želatino si preberi na vrečki proizvajalca!)
Sadna plast:
* nekaj razkoščičenih in naskljanih sladkih češenj
* žlico vode
* žlico gustina (koruznega škroba)
* sladkor po okusu
+ malo nastrgane temne čokolade + sveža češnja za okras 🙂
Želatino namočiš v hladni vodi za približno 10 minut (navodila si preberi na vrečki želatine, ker se rahlo razlikujejo). Medtem segreješ smetano s sladkorjem (dodaš ga po okusu) in vanilijo v prahu. Smetano mešaš z metlico in pustiš da skoraj zavre. Nato jo odstaviš z ognja ter vanjo z metlico vmešaš dobro ožeto želatino. Vrneš na štedilnik, kjer na zmernem ognju med stanim mešanjem kuhaš še približno 5 minut. Nato smetano preliješ v kozarčke in ohladiš. Priporočljivo je, da v hladilniku smetana počiva vsaj 3 ure, lahko pa še dlje.
V kozici zavreš češnje z malo vode in sladkorjem. Na zmernem ognju jih kuhaš nekaj minut, nekje vmes pa dodaš še žlico gustina. To seveda ni nujno, je pa fino, saj pomaga, da se preliv nekoliko zgosti. Vroči prelivi pa ga sploh ne potrebujejo. Pustiš da se sadje ohladi in ga preliješ čez smetano, ko se ta v hladilniku že malce utrdi. Vrneš v hladilnik.
Pred postrežbo čez vse skupaj naribaš temno čokolado (mimogrede: sladke temne češnje + čokolada so odlična kombinacija!) in okrasiš s svežo češnjo.
Sladica mi je veliko v kozarcu, čeprav je navadno postrežena samostojno. Slednjo postrežem takrat, kadar se odločim za vroč preliv, da se le-ta lahko lepo razlije po krožniku. Kuhano smetano takrat zlijem v silikoske modelčke, ki jih prej rahlo premažem z rastlinskim oljem (ker je brez okusa), da panna cotta lažje zdrsne iz njih. Ohlajeno tako pretresem na krožnik in prelijem z izbranim vročim prelivom.
One comment