Že kar nekaj časa sem iskala manjše pekačke, z valovitim robom in snemljivim dnom. Želela sem jih imeti predvsem za individualne sladice, zato sem iskala takšne velikosti, da bi sladico pojedel v dveh grižljajih 🙂 A jih nisem našla. Že normalno velik pekač, takšen, za pite, s snemljivim dnom je precej težko dobiti. Vse več je silikonskih, ki so sicer res enostavni za uporabo – potrebujejo le malo maščobe za premaz, pecivo zlahka ‘odstopi’, enostavni so za čiščenje… Ne vem zakaj, a nekako imam odpor do peke v silikonu. Pa tudi tisti, ki niso silikonski, navadno nimajo možnosti, da bi se dno snelo. Kar pomeni, da se sladica, kljub maslenemu premazu, precej težko dobi iz pekača. Vsaj v enem kosu 🙂
Pred časom pa sem jih končno našla. Skorajda popolni so. V kompletu so štirje pekački, vsak v drugačni barvi. Imajo snemljivo dno, imajo valovit rob, material je super – biskvit se ne prime, enostavni so za čiščenje. Imajo pa eno pomanjkljivost… Niso tako majhni kot sem si želela. Skorajda jih je že zmanjkalo (jaz in moja neodločnost- joj!), zadnjič pa sem vseeno dobila še (opa, zadnji!) komplet pekačkov. Vsaj v tisti trgovini 😉 Seveda jih bom uporabila tudi za sladice, čeprav bodo za eno osebo kar precejšen zalogaj…. bo krema morala biti malce bolj lahka 😉
Je pa njihova velikost toliko bolj primerna za slane pite. Za malico, večerjo, z eno izmed okusnih prilog tudi za kosilo. Všeč so mi zato, ker se lahko igram tako z različnim testom kot nadevi. Ker tudi če kakšna kombinacija ne uspe, ni tako velike škode kot pri pekaču standardne velikosti.
Danes sem se končno lotila. Moje prve slane pite 🙂 Za podlago (testo) sem uporabila mandljevo moko. Zakaj? Zato, da bo malo drugače, ker me je zanimalo kako se obnese v takšnem receptu ter zato, ker že tako ali tako pojem veliko kruha. In da ne bo še testo za pito krušno, narejeno z običajno, žitno moko, sem tokrat uporabila fino mlete mandlje.
Naj omenim, da je mandljeva moka, kljub visoki kalorični vrednosti (še enkrat toliko kalorij ima kot žitne moke – a meni to celo odgovarja 😉 ), zelo zdrava. Prav tako pa ne vsebuje glutena, zato je recept primeren tudi za vse tiste, ki ste alergični nanj.
Nadev je času primeren 🙂 Povsem mlad por, ki sem ga kupila pri branjevki iz Primorske, mladi šparglji iz kmetije blizu mojega doma. Nekaj naribane bučke (samo zato, ker je bilo pora premalo 😉 ) ter krema iz jajca, domače kisle smetane ter polnomastne skute – tudi nekje iz našega konca.
Sestavine za eno pito, pečeno v pekaču premera 12 cm.
Za testo potrebuješ:
* 55 g mandljeve moke
* 1 jedilno žlico kokosovega olja
* ščep soli
* polovico jajca
Za nadev potrebuješ:
* malo naribane bučke
* nekaj špargljev
* manjši por
Za preliv potrebuješ:
* polovico jajca
* 50 g polnomastne skute
* dve žlici kisle smetane
* sol, poper, muškatni orešček
Testo: z električnim mešanikom zmešaš vse sestavine. Testo bo sprva rahlo drobljivo, a ga z rokami zlahka oblikuješ v kepo, ki jo zaviješ v prozorno folijo. Testo naj v hladilniku počiva približno pol ure. Nato ga na rahlo razvaljaš in prestaviš v ta tanko pomaščen pekač. Popolnoma normalno je, da se bo testo rahlo strgala, a nič zato. S prsti lahko zakrpaš vse morebitne luknjice. Testo je zelo voljno in se zlahka oblikuje po pekaču. Pazi le, da bo pekač enakomerno prikrit. Testo nato z vilico prepikaš in vrneš v hladilnik, da se dobro ohladi.
Nadev: na kokosovem olju počasi pražiš na tanko narezan por, ki ga malce soliš, da se bolje ‘spusti’. V kozici na hitro pokuhaš šparglje, nato jih oplakneš z ledeno mrzlo vodo, da ohranijo lepo zeleno barvo. Šparglje razrežeš na manjše koščke, vršičke postaviš na stran. Če imaš dovolj pora, je to dovolj. Jaz ga nisem imela, zato sem naribala še malo bučke, jo solila in pustila nekaj časa stati. Nato sem jo dobro ožela, da je spustila vso odvečno vodo.
Preliv: z električnim mešalnikom zmešaš sestavine za nadev (jajce, kislo smetano, skuto). Nadev soliš, popraš ter dodaš malce muškatnega oreščka (po želji).
V vnaprej ogreti pečici (na 180 stopinj) nekaj minut pečeš testo. Vzameš ga iz pečice ter nadevaš z zelenjavo (jaz sem dodala še nekaj vršičkov kopriv 😉 ), čez katero nadevaš pripravljeno kremno zmes. Vrneš v pečico in pečeš še 20 minut oziroma dokler ni zgornja zmes lepe zlate barve. Nekje na sredini v že rahlo strnjeno skuto potisneš vršičke špargljev. Vršičke lahko sicer dodaš že prej, tako kot vso drugo zelenjavo, jaz sem se pač odločila tako – samo zaradi estetskih razlogov 😉
Seveda pa sem svojo prvo slano pito morala tudi ovekovečiti 😉 Te ljubke ‘rožice’ so pravzaprav veje čudovitih dreves in vesela sem, da so zdržale vse do danes, ko sem se končno lotila novega kuharskega projekta 🙂 Prav tako sem za potrebe fotografiranja uporabila dva nova kuhinjska servieta, za katera sem se odločila, da ne bosta služila svojemu namenu. Škoda bi bilo vanje brisati posodo in čistiti kuhinjske pulte. Bosta bolj za dekoracijo, morda za v košarico s kruhom.
Pita je bila zares okusna. Por in šparglji so odlična kombinacija, sploh z zmesjo jajca s skuto. Tudi mandljevo testo je okusno, čeprav ima nekoliko specifičen okus. Lahko bi rekla, da morda malce zagreni, a to me sploh ni zmotilo. Bala sem se kako se bo moka obnesla, a sem nad končnim izdelkom zelo zadovoljna. Ni se drobiila, testo je ostalo kompaktno. Je pa tale jed precej nasitna in jaz se ne nasitim tako zlahka 😉 K temu pa zagotovo pripomorejo tudi polnomastni mlečni izdelki (na katere sicer prisegam bolj kot na ‘light’ različice’).
Živila, ki jih je za ta recept prijazno prispevala ekološka trgovina Kalček:
* bio mandljeva moka Rainbow Wholefoods
0 comments