Rada imam meso in čeprav ga ne jem vsak dan, pa na vrsto pride vsaj 2 – 3 krat tedensko. Ostale dneve so na meniju ribe, kakšen dan pa je ni ne mesa, ne rib. Takrat v ospredje pridejo razne kaše, rižote in testenine. Z jajčkom ali/in sirom za piko na i.
Drži pa, da sem pri izbiri mesa izbirčna, pa tudi precej natančna. Kar pomeni, da veliko prednost dajem domačim mesninam, v trgovini ga skorajda nikoli ne kupim. Ne le, da tako (vsaj približno) vem, kakšno življenje je imela žival, takšno meso je tudi veliko bolj okusno. Rada imam predvsem piščančje meso, občasno prideta na vrsto tudi govedina in divjačina. Sicer res bolj malokrat, a vseeno. Ju imam rada. Kakšni dve leti nazaj pa sem vzljubila tudi zajčje meso. Najprej sem imela pred njim nekakšen predsodek… A ko sem ga enkrat poskusila…. Pečeno zajčje bedro je prav zares okusno. Sama ga pripravim z rezinami limone, strtim strokom česna, ingverjem in zelišči kot so origano, timijan ali rožmarin. najprej ga na hitro zapečem, nato pa znižam temperaturo in počasi pečem. Vmes ga ves čas zalivam z vročo vodo, da ostane sočen in mehak. Še večkrat pa zajčje meso ‘zaide’ v obare. In tako je bilo tudi pred časom, ko so nastale te fotografije.
Natančnega recepta žal nimam, ga nisem zapisala. Vem pa, da sem začela s kuhanjem mesa, skupaj s kostmi. Nato sem postopoma dodajala zelenjavo, začimbe in zelišča. Por, korenje, brokoli, cvetačo, grah. od začimb sem juhi zagotovo privoščila ščep kurkume in mlete paprike, sol, poper, morda tudi kajenski poper. Od zelišč pa timijan, morda malo origana ter majeron.
Ko je bilo meso kuhano in povsem mehko, sem ga vzela iz juhe, ga nekoliko ohladila, nato pa ločila od kosti ter ga, kar z rokami, natrgala na koščke. Ne maram namreč obar, kjer moram potem med samim kosilom ločevati meso od kosti. Takrat nimam časa za to 😉 Sem ga pa namenoma kuhala skupaj s kostmi, saj le-te dajo obari tisti pravi okus.
Natrgano meso sem vrnila v lonec, dodala še malo bučke in rumene (tiste, ‘ta podolgovate’) paprike. Pa na koncu? Čisto na koncu, že na krožniku, ščepec svežega, drobno nasekljanega peteršilaj in nekaj olja. Mislim, da sem se odločila za sezamovega 🙂
Rada imam obare in žal mi je, da se jih večkrat ne lotim kuhati. V obaro lahko daš (skoraj) vso zelenjavo, ki jo imaš trenutno pri roki. Odličen bi bil tudi koromač, pa rdeča paprika, zelena, stročji fižol, celo narezano sveže zelje. V obari je zelo okusen tudi krompirček ali pa morda žličniki. Slednjih ne maram, zraven raje pojem kos (ali dva) doma pečenega in, po možnosti svežega, kruha.
Jamie Oliver je zadnjič ob nekem receptu na Facebook zapisal: A recipe for a day when you need a warm hug in a mug! No, recept za obaro to sigurno je! 😉