Lososov file z zelenjavno lečo

Včasih me razveselijo res drobne stvari. Kot na primer to, da sem v zamrzovalni skrinji po naključju našla pozabljen kos lososovega fileja 🙂 In kaj bo danes za kosilo, ni bilo več vprašanje. Hitro sem ga vzela iz skrinje, da se bo na sobni temperaturi odtalil. Nato sem začela razmišljati o prilogi…

Kuhan kropmir je odlična izbira. Enostavna, preprosta in vedno okusna. Prav tako riž. Glede slednjega… K lososu mi osebno veliko bolj paše rjavi riž (morda celo tak, z dodatkom divjega), kot navaden bel riž. Tudi testenine bi se obnesle, ampak ne… Danes ne. Danes bo leča!

Lečo imam precej rada in uporabljam jo v različnih receptih. Da pa bi jo kombinirala z morsko hrano? Tega še nisem poskusila. Pa čeprav sem na internetu že večkrat zasledila recepte, kjer leči delajo družbo pečeni gamberi (kozice), losos ali kakšna izmed belih rib. Zato sem poskuila. Oboje imam rada, torej… Ne bi smelo biti slabo.

Kar pa me je oddatno spodbudilo k uporabi leče pa je to, da imam že nekaj dni doma paketek leče, ki je še nisem poskusila. Kot veš, obstaja več vrst leč. Okusi so si sorodni, niso pa enaki. In tale moja današnja je zelena umbrijska leča. Je morda nekoliko bolj drobna kot nekatere zelene leče, ki sem jih kupovala do sedaj. Pripravila sem jo enako kot vse ostale. V hladni vodi, brez soli, sicer bi ostala trda!

Medtem ko se je leča kuhala sem narezala zelenjavo. Tokrat sem izbrala koromač, rdečo papriko ter nekaj manjših listov špinače. Nasekljala sem še strok česna. Dobro se namreč poda tako h koromaču in špinači, kot seveda k lososu. Saj res, losos!

Navadno ga spečem v ponvici, danes pa sem se odločila za pečico. Nisem komplicirala. Samo malce olja sem prelila čezenj, nato pa v pečico, na tam, okoli 200-220 stopinj. Losos ne potrebuje dolgo časa. Tokrat sem ga v pečici pustila kar nekoliko predolgo. Če želiš sočnega, ne pretiravaj! 😉

V ponvici sem medtem popražila koromač, mu malce pozneje dodala papriko ter česen, proti koncu pa še špinačo. K zelenjavi sem premešala kuhano (in odcejeno) lečo, solila, poprala in čez vse skupaj prilila malce limoninega soka. Leča in limona sta dobra kombinacija. In ne samo zaradi okusa…. Leča je bogat vir mineralov, od katerih izstopata cink in železo. Ravno železo pa potrebuje nekaj C-vitamina (ki je sicer že v zelenjavi, ki sem jo uporabila), da ga telo lažje sprejme.

Lečo sem naložila na krožnik, jo prelila z olivnim oljem in potresla s koromačevim zelenjem. Dodala sem še kos lososovega fileja in vojla. Kosilce je bilo na mizi! 🙂

Pa še ocena. Losos in leča dejansko res gresta skupaj! 🙂 Prav prijetna sprememba običajni prilogi. In moja ‘nova’ leča! Odlična! Boljše še nisem jedla. Zelo okusna, po kuhanju pa mehka, a ne premehka. Lepo obdrži obliko, na krožniku pa izgleda kot drobni cekinčki 🙂 Ja, drži. Jemo tudi z očmi!