Jed, ki je nastala povsem slučajno. Na hitro, zgolj zato, da uspešno (in čimprej) zapolnim lačen želodček. Jed s sestavinami, ki jih je bilo potrebno čim prej porabiti, da ne bi izgubile vsega, kar je dobrega v njih. In ne le, da je nastala brez vnaprej pripravljenega ‘plana’, tudi zelo hitro je bila gotova. Pa še okusna! Kaj češ lepšega? 😉
Najprej sem skuhala proseno kašo. Meni je super, je pa res, da na krožniku potrebuje malce več spremljevalcev, da pridobi na okusu. Medtem ko se je kuhala sem narezala zelenjavo. Sveže rjave šampinjone, malo sveže špinače in rdeče paprike, pa list rdečega radiča. Ter seveda tisto, kar je osnova vsake t.i. rižote. Drobno nasekjana čebula, v tem primeru tudi česen.
Pa sem se lotila. Popražila sem čebulico, ji dodala ščep kurkume, suhega timijana, soli, popra in kajenskega popra. Nato so na vrsto prišle gobice. Ko so se prepražile sem dodala še papriko, špinačo in radič. Vse skupaj sem še malo popražila ter čisto majhno zalila z vodo. Še en ščep soli in popra, suh timijan, košček masla in brizg limoninega soka. Ter malce naribane limonine lupinice tudi.
Proseno rižoto sem naložila na solatno posteljico oziroma bolje rečeno na nekaj listov vitlofa ter vse skupaj prelila s tistim, kar obogati prav vsako jed – z olivnim oljem.
Saj res… priloga. Tokrat bolj skromna. Nekaj korenčkov, pečenih v pečici – po mojem so takšni veliiiko boljši kot kuhani.
Proso je osnovna sestavina bujte repe (super slovenska jed), jaz pa ga naredim tudi v kombinaciji z različno drugo zelenjavo. Na primer takole, ali pa takole 😉 Cvetačna juha je s prosom še boljša. Sicer pa je proso odlično tudi sladko. Na primer s čežano, suhimi brusnicami in kokosom, ali pa pečeno v pečici, kot na primer tale. Ideja za hiter zajtrk, malico ali zdravo sladico v kozarcu najdeš na tej povezavi.
Ali peces korenček na suho ali dodaš kaj vode? Kako dolgo približno?
Korenje narežem, prelijem z malo olja, dodam začimbe (tokrat timijan) in pečem na peki papirju. Kako dolgo je odvisno od debeline korenčkov, pa tudi od tega kako zapečene želim imeti – včasih jih pustim dalj časa, da pri strani že kar malo potemnijo, če se mi mudi jih iz pečice vzamem prej. Nekje na 200 stopinjah. Vmes jih enkrat ali dvakrat obrnem, da se enakomerno zapečejo.
Vsa, v pečici pečena zelenjava ima mnogo bolj intenziven okus, kot kuhana (http://www.cookeatandsmile.com/?s=pi%C5%A1%C4%8Danec&submit=Search .
Sicer pa v zadnjem času prisegam na, v pečici pečen, sladki krompir, ki je odličen že sam po sebi (http://www.cookeatandsmile.com/2013/12/09/hrustljav-krompir-ki-sploh-ni-krompir/), kot priloga (http://www.cookeatandsmile.com/2013/12/02/fast-food-ja-ampak-v-boljsi-razlicici/), pa tudi v solati je odličen 🙂 (http://www.cookeatandsmile.com/2014/01/14/solata-s-sladkim-krompirjem-in-skuto/)