Takole popoldan, ko je od kosila že preteče nekaj uric, je okusna malica in topla malica v zimskih mrzlih dneh nekaj najboljšega. In ker je dan kot nalašč za kuhanje (stopinje so se namreč v zadnjih dneh res precej znižale, celo nekaj snega smo dočakali), poleg tega pa mi danes zares paše hrana, ki pogreje tako telo kot dušo, je bila juha logična izbira. Včasih so pravili, da je kurja juhica tista, ki nahrani in pozdravi, zame pa so to zagotovo kremne juhe. Jaz sem si eno takšno torej skuhala za malico, lahko pa bi bila tudi prav odličen uvod v glavni obrok – pa naj bo to kosilo ali večerja.
Kot že veš, so moje juhice bolj kašice, in ker je tale tukaj krompirjeva, bi skorajda lahko rekla, da je bolj podobna pireju. No, morda je nekje vmes. Med pirejem in juhico 🙂 Krompir v svojih kuharskih receptih uporabljam vedno bolj. Navadnega njvečkrat kar takole, v juhah in enolončnicah, poleg tega pa sem se resnično navdušila nad sladkim krompirjem – najljubši mi je pečen v pečici, tako kot pomfri. Naredim si ga vsaj enkrat na teden – skoraj vsak teden. Včasih z dodatkom moke, kot na primer tega, drugič le z prekritega z oljem in začimbami, ki je super za toplo solatko.
Na gheeju (kuhanem maslu – več o njem najdeš tukaj) sem prepražila por, nastrgan ingver, ščep kurkume, soli, popra in mlete rdeče paprike. Nato sem narezala tri večje krompirje (z lupljenjem se nisem ubadala – zato se morda vidijo majceni koščki olupka, ki pa mene osebno ne motijo), krompir vrgla čez prepražen por, ga skupaj z njim in začimbami še malce prepražila, nato pa zalila z vročo vodo. Dodala sem jo le toliko, da je bil ves krompir pod njo. Zelenjavo sem kuhala kar dolgo, toliko, da je bil krompir res dobro zmehčan.
Nato sem jo s paličnim mešalnikom spasirala in še za nekaj minut vrnila na štedilnik, kjer je na nizki temperaturi počakala toliko, da sem pripravila še nekaj malenkosti, za njeno okrasitev 😉
Narezala sem malo rdečega radiča – zakaj pa ne? Saj ni samo za v solato, kajne? 😉 Pripravila sem še olje – odločila sem se za sezamovega ter konopljina semena.
Juho sem pred serviranjem poskusila. Odlična, a premalo slana. Zato sem ji dodala še en konkreten ščep soli, pa še kanček surovega masla, da je bila še bolj žametna kot je bila že sicer.
To gosto, zdaj res žametno krompirjevo juho (kašico, pire, kakorkoli…) sem naložila v simpatično skledico, prelila z oljem, potresla s semeni, poprala in okrasila z rdečim radičem.
Takšna juha je enkratna rešitev za trenutke, ko nisi najboljše volje. Topla, gosta in kremasta, hkrati pa tako zelo tolažeča. Če se po njej ne počutiš vsaj za 50 odstotkov bolje, potem pa ne vem, kaj še lahko pomaga 🙂
0 comments