To, da obožujem palačinke, si verjetno že ugotovil-a 🙂 In če že čez teden ne pridejo na vrsto (ampak skoraj zagotovo se najde dan, ko se to zgodi), si jih priprivam za nedeljski zajtrk.
Danes sem se odločila za pirine. Pred dnevi sem namreč kupila pol kilograma pirine moke, iz katere imam sicer namen speci kruh (morda še danes!?), ampak najprej je bilo treba moko sprobati 🙂 In najlažji način? Palačinke!
Sestavine za tri palačinke:
* 50 g pirine moke
* 1 jajce
* 50 ml mleka
* 50 ml radenske
V primerno visoko posodo zlij tekočino, dodaj presejano moko in jajce. Sama sem sestavine zmiksala kar z električnim mešalnikom. Če ga nimaš, gre povsem enostavno tudi z metlico za stepanje.
Spekla sem jih v nekaj minutah, na kokosovem olju, v zelo vroči ponvi za palačinke.
Palačinke po navadi jem s sadnim ali čokoladnim nadevom. Tako je bilo tudi danes. Za osnovo sem vzela kaki, čokolade danes sicer ni bilo, sem pa sladki kaki dopolnila s temnim kakavom v prahu in nasekljanimi mandlji. Ker imam rada, da malo zahrusta 🙂
Kakijev minutni džem:
* dobro zrel kaki
* ščep vanilije v prahu
* ščep cimeta
* nekaj kapljic limoninega soka
* čajna žlička medu
Kaki olupiš. Vse razen medu zmiksaš s paličnim mešalnikom (če je kaki zares dobro zrel, bi šlo tudi tako, da vse skupaj zmečkaš z vilico), nato vmešaš še med. S pripravljenim džemom premažeš palačinke. Džem je res zelo sladek, zato je premaz lahko tanek (razen, če nisi zares sladkosned-a). Palačink ravno zato nisem še dodatno potresla s sladkorjem, temveč (za protiutež) z grenkim, 100% kakavom v prahu.
Vse skupaj sem potresla še z nasekljanimi mandlji. Napaka! Pa ne zaradi mandljev sami, saj se v kombinaciji s kakijem in kakavom odlično ujamejo. Morala bi jih vmešati v džem, saj tako ne bi imela težav s tem, da so mi, medtem ko sem jedla, ves čas padali s palačink. No ja, ves čas se učimo! Za ‘prilogo’ pa še rezine kakija (tistega, ki za džem še ni primerno dozorel 😉 )
Pirine palačinke se vsekakor naredi lažje kot ajdove. No, tudi te uspejo, a so debelejše in bolj spominjajo na tiste ameriške, ki so malo manjše, a debelejše.
Okus testa mi je bil zelo všeč, in ker je pira že sama po sebi rahlo sladkastega okusa, se bo vejetno lepo obnesla tudi v kakšnem biskvitu. Imam občutek, da bo v naslednjih dneh še veliko pečica precej v uporabi 🙂
Pa še nasvet. Sama mandlje skoraj vedno olupim, sploh če jih nasekljam kot danes. Včasih so mandlji res zelo grenki, pravzaprav je grenka njihova kožica. Pa še polne zobe jo imam 🙂 Zato, da z morebitnimi grenkimi mandlji ne pokvarim celotne jedi, mandlje za nekaj ur namočim v vodi (kar čez noč, če jih jem za zajtrk). Kožica odstopi skoraj sama od sebe, pa tudi če ne, jih je nadvse enostavno olupiti. Nekaterim okus namočenih oreščkov ni všeč. Meni je. Mandlji in lešniki so mi celo boljši, če so predhodno namočeni (da ne govorim o tem, da so tudi veliko bolj zdravi), medtem ko orehov in pistacij ne namakam. Pač izgubijo ves svoj ‘čar’ 🙂 Tako, toliko zaenkrat…
Lep začetek nedelje tudi tebi. In naj ti ga dež ne pokvari!
0 comments