Ker (iz določenih razlogov) kuham in jem večkrat dnevno, mi včasih res zmanjka idej. Pravzaprav ne. Ne zmanjka mi idej, zmanjka mi novih, drugačnih sestavin. Zato se moje najljubše pač večkrat ponovijo. A vedno v drugačni preobleki. Danes, na primer, sem si zaželela ajdo.
Ajdov kruh (in palačinke 😉 ) so redno na meniju, ajdove kaše pa nisem khala že nekaj časa. Zato sem se odločila, da bo glavna zvezda krožnika.
Eden izmed razlogov zakaj ne maram zime (čeprav sem letos hvaležna, da me s svojimi temperaturami tako lepo razvaja – naj le še traja) je tudi to, da ni veliko sveže zelenjave. Ja, saj vem, v nakupovalnih centrih se dandanes dobi že vse. In to skozi vse leto. A dejansko nekatera ‘poletna’ hrana januarja pač nima okusa, ki bi ga morala imeti.
Zato zdaj največkrat jem tiste, za zimo tipične vrtnine… Korenje, krompir (in sladki krompir), zelje (čeprav letos bolj redko), peso. Tu pa tam kakšen koromač, sušene paradižnike, olive v slanici, zamrznjen grah. In buče. Nisem velik fan rumenih sladkih buč, veliko raje imam tiste male, zelene, zucchini bučke. A če ni drugega… Pa saj, tudi bučo se da pripraviti tako, da je pravzaprav prav okusna.
Zadnjič sem bila na obisku pri babici. Nikoli me ne spusti domov, ne da bi mi kaj dala. Poleg obvezne (300-gramske) čokolade, sem tokrat dobila še konkreten krhelj njene zadnje letošnje buče. Z dedkom imata buče zelo rada, mislim pa, da iz njih delata le juhe. No, saj kremna juha tudi ni tako slaba, a sama jih veliko raje pripravim v pečici.
Buča je že ves teden ležala v hladilniku in danes je bil res že čas, da jo porabim. Zato sem si tokratno kosilce zamislila takole: v pečici bom spekla bučo, dodala ajdo, pa malo čičerike, čez pa nekaj sušenih paradižnikov, malo čebulice, nadrobljene skute, vse skupaj pa potresla z bučnimi semeni.
In tako sem tudi naredila. Ajdo in čičeriko sem kalila (samo zato, ker se pravočasno spomnila in ker tega že nekaj časa nisem naredila). Bučo sem narezala na tri enake krhlje, jo premazala z oljem in pikantno mešanico začimb (reeees nujno, sicer je buča preveč sladka) in pekla v pečici na 220 stopinjah, kaj pa vem, sigurno pol ure. Vmes sem jo enkrat obrnila in potresla z malo suhega timijana. Medtem sem pripravila še vse ostalo. Čičeriko sem skuhala v vodi, ajdo samo nad soparo. V suhi ponvi sem hrustljavo popekla bučnice (na nizki temperaturi, a kar nekaj časa, vmes sem seveda večrat premešala). Suhe paradižnike sem namočila v vodi, da so se zmehčali.
Ko je bila buča pripravljena, sem samo še sestavila krožnik. Krhlji buče, ajdova kaša, čičerika, paradižniki, malo tanko narezane rdeče čebule, pa nadrobljena skuta in hrustljava semena. Na vrtu sem našla še malce, res miniaturnega, motovilca in regrata (januarja? ja, vem!), s katerima sem okrasila krožnik. Čez vse skupaj sem seveda prelila nekaj olivnega olja in soka četrtine limone (predvsem zato, ker mi je bila kljub začimbam buča še vedno presladka 😉 ).
Bilo je odlično, pa tudi nasitno.
4 comments