Pred leti sem že jedla kamut, potem pa nanj popolnoma pozabila. Spomnim se, da sem kupila celo kamutove testenine. In okus mi je bil všeč. Predvsem bolj poln od običajnih testenin. Samo žito se kuha kar dolgo časa, a tu pa tam bi si že lahko vzela čas in večkrat pripravila kaj iz njega.
Ponovno sem se zanj odločila zadnjič, v trgovinici, kjer ga lahko kupiš na kilo (oziroma grame 😉 ). Pa ga je šlo nekaj deset dekagramov v mojo nakupovalno torbo. Da bo kosilce zopet malce drugačno.
Naj povem, kaj kamut sploh je (za tiste, ki ga še ne poznate). Pravzaprav gre za starodavno žito. Je sorodnik pšenice durum. Zrna so nekoliko debelejša in precej čvrsta (tudi po kuhanju). Ima sladkast okus, ki rahlo spominja na oreščke. Vsebuje več beljakovin, cinka, magnezija, vitamina E, aminokislin in nenasičenih maščobnih kislin, kot marsikatero drugo žito. Prav tako vsebuje več selena, ki kot antioksidant preprečuje raka in povečuje imunsko odpornost. Vsebuje vitamine B1, B2 ter B6, niacin, pantotensko in folno kislino. Ljudlje, ki so preobčutljivi na gluten pa ga žal ne smejo uživati, ker ga (čeprav v manjšh količinah) vsebuje tudi kamut.
Po mojem mnenju se kamut, kot celo zrno, najbolje obnese v rižotah. Pač v kombinaciji z najljubšimi sestavinami. Tudi testenine so okusne, mogoče jih bom kmalu tudi sama kupila (ko porabim ogromno zalogo različnih vrst paste – ja, testenine so mi res top! 🙂 ) Sicer pa obstaja tudi kamutova moka (itak, tako kot pač iz vseh žit). Tudi to sem zadnjič kupila in sicer prvič. Premamaila me je na enem izmed obiskov sobotne tržnice v prestolnici (še dobro, da ne živim v Ljubljani, sicer bi ves denar pustila kar tam 😉 ). Moke še nisem preizkusila, verjetno jo bom ta vikend. Ker sem jo kupila res le za vzorec, kaj več kot nekaj palačink iz nje ne bom mogla narediti. Ampak za poskušino bo povsem dovolj. Za zajtrk pa tudi.
Torej kamutovo zrnje… Ja, čez noč sem ga namočila v vodi, naslednji dan skuhala v slani vodi. Prav veliko zelenjave nisem imela na voljo, prav tako ne mesa. Zato sem delala s tistim, kar je bilo pač na voljo. In hvalabogu za zamrznjeno zelenjavo, ki pozimi res prav pride.
Na olivnem olju sem prepražila malce divjih špargljev (zamrznjenih – zaloga od poletja), dodala grah (zamrznjen) in na koščke narezano rumeno papriko. K zelenjavi sem dodala kamut, solila in poprala.
Posebej sem pripravila bučkin pire. Iz dveh malih, že malce ubogih (beri: mehkih) bučk sem naredila pire. Bučke sem narezala na koščke in jih do mehkega kuhala v minimalni količini vode. Nato sem bučke spasirala s paličnim mešalnikom, dodala žlico masla, sol ter malce timijana.
Na krožnik sem položila nekaj listov radiča, bučkin pire ter kamut z zelenjavo. Narezala sem malce gaude in jo kot piko na i dodala jedi. Drugačno, a okusno. Všeč mi je predvsem struktura samega žita. Nekoliko bolj al dente. In rahlo ‘žvečljivo’ 😉
Sicer pa kamut lahko uporabiš v kombinaciji z zelenjavo, ki ti je najbolj všeč. Pa naj bo to korenček, cvetača in brokoli ali pa paprika, paradižnik in koromač. Za še več okusa ga lahko kombiniraš s piščančjim filejem, različnimi siri, celo ribjimi fileji.