Precej pomembno se mi zdi, da je prehrana raznovrstna. Da ne ješ vsak dan enako…
Zato pazim, da v enem tednu pride na vrsto čim več različnih jedi. Različne kaše (riž, ajda, proso, kvinoja, polenta), testenine (zopet različne, npr. riževe, koruzne, ajdove -itak ;)), meso, jajca, ribe… Seveda ne maram vsega (no, v bistvu sem kar izbirčna ;)) ter zato kuham z živili, ki so mi dejansko všeč. To pa ne pomeni, da jih vsaj ne poskušam uporabjati na različne načine.
Včasih si kakšno jed kar malce zakompliciram (čeprav načeloma res prisegam na hitro pripravljene jedi, ki pa so hkrati zdrave in okusne). Potem pa pride na vrsto obrok, tako zelo enostaven, da je že kar hecno. Saj, tako kot pri veliko stvareh, tudi v kuhinji pogosto velja: manj je več.
Danes sem si zaželela nekaj morskega, Karkoli, samo da me v tem mrazu in vetru, spomni na morje 🙂 Ker sem v zamrzovalni skrinji imela še kos lososa, je bila odločitev kot na dlani – danes bo losos! Še največ časa potrebuje odtaljevanje. Verjamem, da bi lahko spekla tudi zamrznjenega, a bi ta spustil občutno preveč vode, kar zagotovo ne bi prineslo želenega rezultata 🙂
Za prilogo sem si skuhala krompirček ter v pečici popečeno zelenjavo: večje kose koromača (ki mimogrede odlično paše k vsem ribjim jedem), rdečo papriko, rezine limone, strok česna, češnjeve paradižnike. Zelenjavo sem prelila z nekaj kokosovega olja in pekla dokler… No, pravzaprav dokler nisem pripravila vsega ostalega 🙂
Krompirček se je skuhal, na vrsti je bil losos. Segrela sem ponev, dodala žlico kokosove maščobe in lososa, ki sem ga prej dobro obrisala s kuhinjsko papirnato brisačko.
Tako kot vedno, sem ga pekla predolgo. Verjetno 🙂 Občudujem kuharje, kako samozavestno pripravijo ribo v le nekaj minutah. Sama se vedno bojim, da bo še surova (čeprav je v nekaterih primerih ravno na pol surova, najbolj okusna). Zato raje pečem kakšno minuto (dve ali pet ;)) dlje kot je potrebno. Da bo ‘za ziher’ 🙂
Vseeno je bilo to lahko kosilce hitro pripravljeno. Pečena zelenjave, olupljen slan krompirček, kos lososa. In nekaj kalčkov za okras 🙂 Solila in poprala sem čisto na koncu. Čez ribji file sem nakapljala kar precej limoninega soka (ker brez tega pri meni pač ne gre). Vse skupaj me je, vsaj za nekaj trenutkov, popeljalo nekam na toplo…
Ja, kosilce je bilo zares okusno in lahko. Morda me je ravno zato hitro zagrabila lakota. Jeeeejj, pa bomo spet kuhali 😉
