Pri meni pogosto izgleda tako. V eno posodico dam hrano samo za igračkanje s fotoaparatom, jem pa velikokrat v kakšni večji. Roko na srce… Od juhe (pa čeprav zelo goste) na zgornji fotografiji se ne bi ravno najedla. Zato je pri strani že čakala večja skleda (sicer namenjena solati, a jaz iz nje jem vse kaj drugo -juhe, rižote, testenine :)) da končam s fotkanjem in končno sedem za mizo.
Na vsake toliko časa mi res zaprija kakšna dobra juhica. A le če je gosta, ter da ji do končnega videza po možnosti pomaga palični mešalnik 🙂
Tokrat sem na maslu prepražila por (obožujem ga), dodala ‘nacvetkano’ cvetačo ter na kocke narezano bučko. Malo podušila, nato pa zalila z vodo. Ravno toliko, da je bila zelenjava pod gladino 😉 Juho sem solila, kuhala do mehkega, nato pa je svojih 5 minut (no ja, pravzaprav svojo minuto do dve ;)) Dočakal ‘paličnik’. Bzzzz bzzzzzz bzzzz. Še (že vnaprej) kuhana prosena kaša (ki bi jo sicer lahko skuhala kar direktno v juhi, a jaz jo vedno kar raje kuham posebaj) in predjed je na mizi. Aja, pa skoraj sem pozabila… Sveže mlet poper, peteršilj in olivno olje. To je to!
Ker imam rada goste juhe je kaše precej. Skorajda že prosena juha s cvetačo in ne obratno 😉
p.s.: Ja, dobro je bilo 😉
5 comments