Grahov kiš s feto v krhkem brezglutenskem testu

Zadnjič sem za svojo skoraj enoletno nečakinjo naredila majhne zelene palačinkice. Sadje obožuje, zelenjavo ne tako zelo. Pa se trudi(m) da bi jo 🙂 Zato ji rada pripravljam mini muffinčke in palačinkice, v katere seveda vtihotapim različno zelenjavo. Na srečo jih kar dobro sprejema, zato se vedno znova z veseljem poigravam z različnimi kombinacijami. Zelene palačinke, ki jih je dobila pred dnevi, so bile zmes graha, jajc, skute, žlice grškega jogurta in žlice ovsene moke. Medtem ko sem jih pekla, sem pomislila, da imam pravzaprav vse te sestavine rada tudi sama in bi ih lahko uporabila v slani piti.

Kiš (francosko quiche) je namreč pečeno testo, polnjeno z različno zelenjavo (seveda lahko tudi z mesnimi ali ribjimi dodatki) ter prelito z jajčno zmesjo. V takšno pito navadno sodi tudi sladka smetana, če te ni pa kisla, ali celo jogurt. V večino nadevov se kiš zaključi še s pestjo sira, takšnega ali drugačnega.

In ravno to mi je pri slanih pitah tako zelo všeč – resnično se lahko igraš s kombinacijami in ko se skupaj s hrustljavim tetsom vse skupaj zapeče v pečici, rezultat skorajda ne more biti slab.

This image has an empty alt attribute; its file name is g-6-768x1024.jpeg

Na moji strani je že kar nekaj receptov za takšne pite, res pa je, da v zadnjem času nisem pripravila nobene. No sem, ampak tiste sladke 😉

Ta mi je všeč zato, ker je testo, tako kot pri večini drugim mojih pit, brezglutensko. Seveda sem zopet poskusila z novo kombinacijo sestavin. Namesto masla sem dodala oljčno olje, jajce je nadomestila tapiokina moka, ki deluje kot vezivo. Všeč mi je tudi to, da ni potrebno, da testo počiva ter predvsem! pa, da ga ni potrebno valjati! Moj majhen kuhinjski pult je resnično nesrečen kadar se nadenj spravim z velikim valjarjem (jaz pa, ko moram pomivati zaprašeno površino). Tole testo pa preprosto daš v pekač, ter ga s prti oblikuješ po dnu in robovih. Pomaga, da je pekač kvaliteten, da se testo nanj ne sprime. Za vsak slučaj ga vseeno lahko malce namastiš, a ne preveč, saj je že v tetso dovolj olja. Močno močno priporočam, da (če ga še nimaš), kupiš pekač s snemljivim obokom. Le tako lahko pečeno pito z eno samo potezo vzameš iz njega, pri čemer seveda ostane v enem kosu (kako? pod pekač postavi konzervo in obok bo padel na mizo, ti pa pito le še previdno prestaviš na krožnik). Ne le, da je takšna pita veliko bolj estetska, tudi rezanje je veliko enostavnejše.

This image has an empty alt attribute; its file name is k-2-768x1024.jpeg

Pekač, ki ga vidiš na sliki, je malce manjši, premera 20 cm. Z njim sem resnično zadovoljna, saj se nanj nikoli čisto nič ne prime! Seveda ima snemljivo dno (oz. obok), rob je valovit. Kupila sem ga kar na spletu (kdo pravi da so spletni nakupi zgrešeni?). In če ti s tem kaj pomagam, ti lahko povem kje. Na strani mojmuffin.si. Tako. Aja, še nekaj o testu – je nekoliko drobljivo (verjetno ravno zaradi izbora sestavin), hrustljavo. Čeprav je pri rezanju potrebne malce več pazljivosti, je takšno testo preprosto najboljše. Krhko, kok kak fin piškot. Seveda za lahko uporabiš svoj najljubši recept, a mene tokratni nikakor ni razočaral.


Nadev. Torej, kot rečeno, grahov. Grah sem zmiksala skupaj z žlico gostega kozjega joguta (edini ki mi je resnično všeč – in ravno zato, ker je gost, je Hofrov), kozjo albuminsko skuto (ki ji nekateri rečejo tudi sirarska skuta oz. ricotta), s slanim feta sirom ter pušeljčkom sveže mete. Dodala sem še kanček limonine lupinice, ki pa ni obvezna. Meni pač paše.

In spet – če kozjim mlečnih izdelkov ne uporabljaš, nič zato. Jogurt lahko nadomestiš z navadnim, malce gostejšim jogurtom (lahko tudi grškim), verjetno bi šlo tudi s kislo smetano. Skuto pa s kravjo. Albuminska je veliko lažje prebavljiva, bolj nežna in vsaj meni, veliko prijetnejšega okusa. Pa naj bo kozja ali kravja. Feta – ja, feta je ena super zadevica. Okusen mlad sirček, ki ostale, naravno sladke sestavine, fino začini. Razmerje med skuto in feto je poljubno. Če je te manj, zmes malce bolj soli, sicer ne.

Vse to sem zmiskala ter dodala razžvrkljanimi jajčki, ki sem jih ‘razredčila’ z jogurtom. In to je vse.

In da ne pozabim – pazi pri izbiri mete – obstaja namreč precej vrst. In čeprav so grah, feta in meta res odlična kombinacija, sveže zelišče najprej poskusi, preden se pridruži zabavi v mikserčku. Srečo imam, ker imam vrt poln odlične mete – ne vprašaj me katera vrsta je, ker nimam pojma. Zasadi se sama, jaz pa jo z veseljem uporabljam. Zdi se mi sicer da je poprova, nisem pa povsem prepričana. Spermint zagotovo ni. Kako vem? Ker sem to zadnjič kupila, zato, da bom meto imela v lončku na okenski polici in bo ves čas pri roki, pa je seveda prej nisem poskusila. No, okusu me pač spominja na zvečilne in čeprav krasno raste (itak, to kar ne rabiš vedno najlepše uspeva), ni nič drugega kot le še en kuhinjski okras 🙂

This image has an empty alt attribute; its file name is j-2-768x1024.jpeg

Če uporabljaš večji pekač sestavine sorazmerno povečaj. Za pekač premera 20 cm pa potrebuješ…

Sestavine:

This image has an empty alt attribute; its file name is l-2-768x1024.jpeg

Za testo…

  • 125 g svetle ajdove moke
  • 75 g mletih mandljev
  • 30 tapiokine moke
  • večji ščep soli
  • 120 ml oljčnega olja
  • 60 ml ledeno mrzle vode

Za nadev…

  • 100 g zamrznjenega graha
  • 15-20 g sveže mete
  • 80 g (kozje) albuminske skute
  • 45 g fete
  • 65 ml gostega (kozjega) jogurta
  • sol in poper
  • malce sveže nastrgane limonine lupinice (neobvezno)
  • 3 jajca

In okras… na primer…

  • sveži lističi mete ter malce svežega timijana
  • nekaj rezinic mlade čebulice

Postopek:

Testo

Pečico segreješ na 200. Za testo zmešaš suhe sestavine, dodaš olje, premešaš, nato postopoma še mrzlo vodo. Zmešaš v kepo. Z zmesjo nadevaš pekač, robovi naj bodo dovolj debeli, da zdržijo nadev. Testo prešpikaš, čezenj položiš peki papir in potreseš s suhim fižolom. Temepraturo znižaš na 175 – 180, stopinj. Testo ‘slepo’ pečeš 10 minut, nato odtraniš fižol in papir, ter vanj naliješ nadev. Pečeš še prbližno 15 do 20 minut oziroma po potrebi. Najprej ohladiš v pekaču, čez 15 mnut pa pito (brez pekača) preložiš na rešetko, kjer naj se ohladi. Lahko ponudiš še rahlo toplo, še okusnejša pa bo, če bo nekaj časa stala v hladilniku. V vsakem primeru v testo zareži počasi in previdno.

Nadev

Grah na hitro skuhaš v vreli vodi, spakneš pod hladno vodo, odcediš. V večji skledi z metlico razžvrkljaš jajca, 50 ml jogurta, sol in poper. V mešalniku zmiksaš odcejen kuhan grah, sveže metine lističe, skuto, feto in 15 ml gostega jogurta (e so jajca večja lahko tudi manj). Po želji vmešaš še nekaj sveže nastrgane limonine lupinice.

Okras

Pito potresi s svežimi lističi mlade mete, z nekaj nasekljane mlade čebulice, s svežim timijanom… Ali pač čim drugim. Izbira je tvoja.

Dodaj odgovor