Pistacijina pita s čokolado

V času kjer povsod diši po krofih (tudi pri meni je že 😉 ) sem se lotila priprave pite, ki sem jo že dolgo imela v mislih. Razlog. Rojstni dan. Ne moj, sestrin. Želela sem jo presenetiti z domačo sladico. Z izbiro pa sem precej tvegala. Vem, da ima ona najraje čokolado, pa še to prej mlečno kot temno, pa tudi presne sladice niso njene najljubše. A letos sem se odločila za miksanje namesto pečenja. Za pistacijo namesto čokolade. No, ima pa pita vsaj malo okusa po čokoladi. Kakav sem vmešala v podlago za presno pito, nekaj čokolade pa potresla še po vrhu. Za okras, za okus 😉 Seveda sem sladico testirala že daan prej – božanska je! Pohvalili sta jo tudi dve zelo (zelo!) izbirčni osebi, kar se mi zdi velika potrditev, da z izbiro nisem zgrešila. A tisti glavni preizkuševalec (sestra) bo na vrsti jutri 🙂

Majhni plodovi živahno zelene pistacije so eni izmed mojih najljubših. Slani so enkraten prigrizek, nasekljana pistacija pa izredno lepo sovpada tudi z drugimi slanimi jedmi. Kot posip po testeninah, rižotah, njokih, celo mesu, ribjih filejih in kremnih juhah. Namesto pinjol jo lahko uporabiš za pripravo zeliščnega pesta, ki ga prav tako lahko serviraš na številnih jedeh. Če iščeš ideje si na pravem mestu. Malce pobrskaj na spletni strani kjer se trenutno nahajaš, uporabi brskalnik, še najlažje pa (vse kdajkoli objavljene) recepte vidiš, če na Pinterestu poiščeš mapo Cook, eat & smile – tam samo klikneš na fotko, ki se ti zdi mamljiva in hop, takoj si na strani z objavljenim receptom.

Čeprav večinoma poznamo in uživamo slano pistacijo, pa ti oreščki niso namenjeni le za uporabo v slanih jedeh. Pistacija sama po sebi nikakor ni slana, sol je le konzervans, ki ji podaljša življenjsko dobo in ja, če smo iskreni, doda odličen priokus. Pistacija se namreč brez težav lahko uporablja tudi v sladkih jedeh. Zagotovo veš da na primer pistacijinega sladoleda dandanes sploh ni težko dobiti. Niso pa le za v sladoled. Peciva, torte, piškoti bodo z uporabo pistacije dobili prav poseben pečat (in le zeleni okras). Na sladice s pistacijami prisegajo predvsem na bližnjem vzhodu. Prisotne so v marsikateri turški sladici, tudi njihovi tipični in svetovno znani baklavi. Tudi nekaj sladkih pistacijinih receptov je imam na zalogi. Odlične so pistacijine rezine, pistacijeva krema oz. puding, presne kroglice z matcho ali čokoladna pita

Slano pistacijo lahko dobiš v katerikoli trgovini, na prodajnih policah pa je že dalj časa prisotna tudi neslana pistacija. Če pa na primer želiš ustvariti zares gladko pistacijino kremo, moraš oreščke prej namočiti. Z namakanjem se pistacija zmehča in popolnoma razsoli, sploh če jo še dobro spereš in odstraniš kožico, ki jo obdaja (ta po namakanju kar spolzi z oreščkov). Namakanje pa ni priporočljivo le zato, da lažje in hitreje (in s povsem preprostimi sesekljalniki) ustvariš gladko kremasto zmes. Oreščki so po namakanju veliko lažje prebavljivi, mnogo bolj zdravi, telo jih lažje absorbira in šele ko so nekaj ur namočeni v vodi, se v oreških aktivirajo vse koristne snovi, ki so sicer za telo nedostopne. Za ta recept je namakanje nujno potrebno (razen seveda če nisi eden tistih, ki ima ultrazmogljiv mešalnik). Tortica zaradi tega ne bo le veliko bolj zdrava temveč resnično kremasta. Naj ti povem, da tudi sama pri roki nisem imela neslane pistacije in sem za recept uporabila soljeno. Brez skrbi, niti malo se ni čutilo, da so bile zaščitene z debelim slojem soli. Hvala vodi in času, ki sta zopet uspešno opravila svojo nalogo. pa krema? Povsem gladka in to s seskljalnikom, ki sem ga pred nekaj meseci po zelo ugodni ceni kupila v Lidlu.

Pistacija je enkratna v kombinaciji s čokolado. Sploh s temno čokolado! Zato je tokratna podlaga čokoladna. Poleg kakava, ki je poskrbel za barvo in seveda tisti nebeško dober čokoladni okus, se v skorjici skrivajo še tri glavne sestavine. Datlji, ki posrbijo, da je ‘testo’ lepo povezano, sočno in sladko, da je ravno prav mehko, nikakor ne zabito in se ne drobi ter ajda in ovseni kosmiči. Surovih oreškov (ali semen) pa v testu, kakor smo pri presnih sladicah vajeni, ni.

V receptu, ki sem ga uporabila kot osnovo pri kreiranju sladice je bila uporabljena običajna ajdova kaša. Nisem prepričana ali je ajdo res dobro uživati povsem surovo. Verjetno škodi ne, a sama sem izbrala drugačno pot. Že poznaš kaljeno ajdo? Ne tisto, ki jo namočiš in kališ sam, pač pa kaljeno in na nizki temperaturi dehidrirano (sušeno) ajdo. No, takšno se že nekaj časa lahko kupi tudi pri nas. S kaljenjem močno pridobi na hranilni vrednosti, s sušenjem pa se podaljša rok uporabe. Tako lahko zapakirana stoji v shrambi kar nekaj mesecev. Všeč mi je predvsem zato, ker je tako fino hrustljava. Odlična je predvsem kot posip po raznih kašah in kosmičih, kremnih juhah in solatah. Tako, namesto semen. Čeprav v receptu lahko uporabiš tudi običajno ajdovo kašo (v tem primeru svetujem uporabo neobdelane zeleno obarvane kaše in ne tiste rjave, pražene ajde), pa za zdravo sladico lahko poskusiš tudi z že pripravljeno dehidrirano kaljeno ajdo. Kupiš jo lahko v vseh večjih supermarketih in (verjetno) v večini bio trgovin. Ker ja, ta ajda je tudi preverjeno ekološka. Jaz sem svojo vzela v ljubljanskem Kalčku, tako kot tudi večino drugih sestavin, iz katerih je nastala tale božansko dobra pita.

Sem pa sladici dodala še eno prav posebno sestavino. Tudi brez te bo sladica odlična in za pripravo recepta nikakor ni nujno potrebna, pa vendar – s hidrokolagenom je odlična.

Hidrokolagen? Ja, saj veš, danes je kolagen v prahu precej ‘popularen’ dodatek. A popularnost je upravičena. Kolagen je najbolj zastopana beljakovina v telesu, poleg tega je tudi glavna sestavina hrustanca, vezi, tetiv, mišičnih ovojnic in kosti. Prav je, da ločiš zrno od plevela in ne kupiš kar prvega, ki ga srečaš na prodajnih policah, saj se pripravki med seboj močno razlikujejo. V prvi vrsti so na voljo goveji in ribji kolageni, obstajajo celo veganski. Ker zadnje čase potrebujem podporo tako pri svojih laseh, nohtih, predvsem pa kosteh in vezivnem tkivu, sem pred nakupom svojega ‘čarobnega’ praška naredila veliko raziskave. In odločila sem se za ribji hidrokolagen priznane znamke Novelius Medical. Prepričala me je njegova sestava, celotna priprava izdelka in dejstvo, da je dodatek preverjen in potrjen tudi s strani številnih za to usposobljenih strokovnjakov. In okus? Ojoj! Okus je božanski. Naj te ne ustraši dejstvo da gre za ribji kolagen – brez skrbi, ribjega okusa se v nobenem izmed takšnih pripravkov ne zazna. Omenjen kolagen pa je tako dobrega okusa, da bi ga lahko pila ves čas. Dodajam ga žitni kavi, matchi z riževim mlekom, mojim ljubim zlatim napitkom (bolj znanim kot curcuma latte), zamešam ga v jogurt ali preprosto v kozarec vode. In vse to je z mojim kolagenčkom veliko okusnejše (in sveda še mnogo bolj zdravo). Okus rahlo spominja na citruse, kolagen pa zato prijetno osvežujoč.

To, da sem dve vrečki zamešala v pistacijino kremo je bila več kot odlična poteza. Tortica je tako dobila (še en) dodaten bonus – bonus za zdravje in lepoto 😉 Če točno tega kolagen nimaš, seveda lahko uporabiš katerega drugega, a verjemi, okus zagotovo ne bo primerljiv. Pa lahko pito pripraviš tudi brez kolagenskega dodatka? Kot sem že napisala, seveda lahko. V tem primeru ti morda svetujem da kremi dodaš nekaj kapljic limone ali c-votamina v prahu, da z rahlo kislino razbiješ sladkobo kreme in tako svojo tortico narediš malenkost bolj osvežilno.

Premer pite: cca. 20 – 21 cm

Sestavine:

Za osnovo…

  • 150 g kaljene ajde*
  • 100 g ovsenih kosmičev (po potrebi brezglutenskih)
  • 25 g presnega kakava v prahu
  • ščepec soli
  • 200 g mehkih izkoščičenih datljev
  • 45 ml raztopljenega kokosovega olja
  • 40 ml javorjevega sirupa
  • do 2 JŽ vode (po potrebi)

*ali navadne, nepražene ajdove kaše; več o kaljeni ajdi si preberi malce višje

Za kremo…

  • 180 g oluščene pistacije (že takoj poskusi odstraniti večji del notranje kožice)**
  • 100 g kokosovega jogurta
  • pločevinka kokosovega mleka***
  • 55 ml raztopljenega kokosovega olja
  • 115 ml javorjevega sirupa
  • 2 vrečkici hidrokolagena (neobvezno)****

** oz. 265 g pistacije (teža po namakanju in luščenju kožice)

*** uporabiš samo trd del oz. 100 g kokosove kreme. Pločevinko vsaj za nekaj ur postaviš v hladilnik, nato jo obrneš na glavo, odpreš, odliješ tekočino, uporabiš pa gosti del oz. kokosovo kremo. Če je tvoj mikser/sesekljalnik slabši, jo lahko nežno segreješ, da se omehča in v kremi pozneje ne bo neljubih grudic.

**** namesto kolagena lahko dodaš nekaj kapljic limone, žličko c-vitamina v prahu ali pa vse skupaj preprosto izpustiš

Okras… (po želji in okusu, npr.)

  • nasekljana temna čokolada
  • nasekjana oluščena pistacija
  • kulinarične suhe vrtnice
  • ekspandirana žita (napihnjenčki)

Postopek:

Za osnovo…

Ajdo, kosmiče, sol in kakav stresi v sesekjalnik in zmešaj, da se sestavine zdrobijo. nato dodaj mehke datlje, kokosovo olje in javorjev sirup in miksaj dokler se zmes ne poveže. Če se to ne zgodi, po potrebi dodaj malce vode. Zmes pretresi v skledo, in če jo z rokami lahko zgneteš v kepo je zagotovo pripravljena. Zmes oblikuj po pekaču – po dnu in stranicah. Nato jo postavi v hladilnik in se loti kreme.

Za kremo…

Čez noč namočeno pistacijo odcedi in dobro speri. Odstrani lušinice, nato oreščke malce zmiksaj, dodaj še vse ostale sestavine in vse skupaj zmiksaj v gladko zmes. Ko bo povsem brez grudic jo prelij čez pripravljeno podlago. S pekačem nekajkrat potresi ob delovno površino da se znebiš morebitnih mehurčkov. Pito za približno dve uri postavi v zamrzovalnik.

Za konec…

Počakaj da se na sobni temperaturi malce odtali, okrasi in razreži. Pito hrani v hladilniku. Pred postrežbo jo približno pool urce prej postavi na sobno temperaturo, da se krema primerno omehča.

Nasvet:

Glede na premer in višino pekača ti pri takšnih sladicah morda lahko ostane nekaj testa ali nadeva. Nič zato. Testo vedno lahko oblikuješ v simpatične kroglice in ponudiš kot majhen energijski prigrizek. Kremo pa naložiš v kozarček in kar takoj uživaš v kremastem zdravem pudingu. Lahko pa kremo nadevaš tudi v modelčke za sladoledne lučke ter postaviš v zamrzovalnik. Pred sladkanjem pa jih za nekaj časa postavi na sobno temperaturo, da postanejo kremaste in s tem okusnejše.

Pri peki raznih pit, sladkih in slanih, najraje uporabljam pekače s snemljivim dnom. Ker vem, da ga marsikdo išče zaman (tudi sama se ga), ti tokrat zaupam, kje sem končno našla idealnega. Na spletni strani mojmuffin, kjer imajo veliko izbiro takšnih in podobnih pekačev, pa tudi ostalih pripomočkov za peko. Všeč mi ni le zato, ker pečeno pito s potiskom z lahko osvobodiš iz okvirja in ‘nepoškodovano’ serviraš celo, pač pa tudi zaradi velikosti. Ni prevelik, ni premajhen. Čeprav je bolj morda bolj primeren za pečene pite in slane kiše, pa je predvsem zaradi velikosti nalašč tudi za bogate, presne sladice.

Pekači s snemljivim dnom so sicer veliko bolj primerni za pečeno testo, saj okvir z njih res brez težav snameš in tako poskrbiš še za vizualno podobo pite. Pri presnih se zaradi suhega sadja, ki je skoraj vedno del zmesi, lahko malce prilepi ob stene. Rešitev je prozorna folija, s katero obložiš pekač (lahko pa pravzaprav tudi katerokoli drugo keramično ali celo plastično posodo). Folija mora segati čez rob, da jo po hlajenju lahko zagrabiš in presno sladico v enem kosu potegneš iz pekača/posode. Če folije ne narediš, testo pa se noče odlepiti od robu, tvegaš zgolj prvi kos. Tega bo malce težje servirati (oziroma bo njegov izgled primeren le za prvo potestiranje, kar nikakor ni slabo 😉 ), ostale kose pa boš nato že veliko lažje (predvsem pa v celem kosu) spravil/a iz pekača.

Dodaj odgovor