Brezglutenska špargljeva pita s skuto

Slane pite so ena najbolj hvaležnih jedi. Enostavne in hitro so pripravljene in dopuščajo ogromno domišljije. Tako pri testu kot pri nadevu. So idealna izbira za pozen zajtrk, kosilo ali večerjo. Ali pa si košček slanega kiša privoščiš kar tako, za popoldansko malico.

 

Najenostavnejše (in najbolj preverjeno) testo je seveda tisto iz gladke bele moke, a to ne pomeni, da mora biti ravno takšno. Testo lahko nadomesti tudi katera izmed bolj polnovrednih ali celo brezglutenskih mok. Celo moka za pripravo testa ni nujno potrebna. Zanj lahko uporabiš tudi mlete mandlje, kokos, kvinojo ali proso. Sama sem se poigrala že z različnimi kombinacijami in če imaš čas, le pobrskaj. Prepričana sem, da boš našel/našla nekaj po svojem okusu. Jajce in maslo sta v testu sicer zaželena, a spet, nista nujna. Prvo lahko uspešno nadomestita tudi chia ali laneno seme, drugo pa na primer kokosova maščoba.

Pšenično testo je seveda polno glutena zato je elastično, pita pa posledično manj drobljiva. A ker gre za krhko testo, me rahla drobljivost sploh ne moti. Pazim le, da testo ni pretanko, zato, da brez težav zdrži težo nadeva, pa tudi zato, ker imam rada hrustljavo in čvrto, nekoliko debelejšo podlago. testo iz brezglutenskih mok se tudi valja nekoliko slabše,  a naj te to nikar ne moti. Tako ali tako ga je potrebno razvaljati le toliko, da dobi primerno debelino. Tudi če se pri tem raztrga na več kosov, to za končni rezultat sploh ni pomembno. Koščke testa z rokami oblikuješ po pekaču in tako zlepiš skupaj. Pazi le, da s testom zakrpaš celotno površino, da pozneje nadev ne steče iz pite.

In čeprav je prav mogoče pripraviti kiš (oz. slano pito) tudi povsem brez živalskih izdelkov (najprimernejši zato je tofu), pa sama še vedno prisegam na jajca. Sploh če so domača. Poleg jajc slano pito lepo zaokroži še nekaj ‘mlečnega’. Smetana, jogurt, skuta ali sir. Lahko izbereš le eno izmed teh sestavin, lahko jih med seboj poljubno kombiniraš. Še vedno najpogostejša izbira so kravji izdelki, a ker jih sama ne prenašam najbolje, se raje odločim za kozje. Mnogi imajo pred kozjo skuto ali sirom še vedno pomislike, a verjemi, ti so veliko bolj nežnega in prijetnejšega okusa. V špargljevi piti sem v nadevu tokrat uporabila gost kozji jogurt in kozjo albuminsko skuto. Za razliko od sira sta ta dva produkta precej sladka, zato sem vse skupaj malce bolj konkretno začinila. S soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Namesto čebule ali česna sem se odločila za svež drobnjak, ki se tej nežni skuti zelo lepo poda.

Maslo mi za razliko od mlečnih izdelkov nikoli ni delalo težav. Vseeno pa sem tokrat za pripravo testa uporabila prav posebno maslo. Kozje! Ja, če sta v piti že jogurt in skuta, pa naj bo še testo s kozjim maslom. Tega je sicer precej težko dobiti, tako da lahko uporabiš tudi povsem običajnega. Je pa kozje maslo izjemno zdravo in že dalj časa sem ga želela preizkusiti. Manjši zavitek sem ga pred dnevi kupila v Kalčku. Za pito nisem želela porabiti vsega, zato sem ga najprej preizkusila na kruhu. Odlično je! No, preostanek sem vendarle porabila za pripravo testa.

Sestavine:

Za testo…

  • 100 g ajdove moke*
  • 100 g polnovredne riževe moke*
  • 100 g kozjega masla
  • ščep soli
  • 1 večje jajce
  • nekaj kapljic vode (oz. po potrebi)

*lahko tudi 200 g ajdove ali 200 g riževe

Za nadev…

  • šopek špargljev
  • 2 Jž drobno sesekljanega drobnjaka
  • 4 jajca (lahko tudi 5 ali 6)
  • lonček čvrstega kozjega jogurta*
  • 100 g kozje albuminske skute
  • sol, poper, muškatni orešček

Postopek:

Testo…

Ker je pomembno, da se maslo med gnetenjem ne stopi, uporabi zares hladno maslo. Skledo v kateri boš testo gnetil(a) pa za nekaj časa postavi v hladilnik.

Pečico segreješ na 175 stopinj celzija.

V multipraktik streseš presejani moki, sol in na manjše koščke narezano mrzlo maslo. Nekaj sekund miksaš, le toliko, da se maslo razdrobi na majhne košče. Jajce z vilico rahlo razžvrkjaš. Moko z maslom pretreseš v mrzlo skledo, v sredini narediš jamico ter vanj preliješ jajce. Dodaš nekaj kapljic vode (ali mleka) ter počasi zamesiš testo. Nikar ga ne gneti preveč, saj se maslo ne sme stopiti. Le toliko, da lahko oblikuješ kepo. Testo zaviješ v prozorno kuhinjsko folijo in za vsaj pol ure postaviš v hladilnik.

Ohlajeno testo z roko sploščiš, nato ga na pomokani površini nežno razvaljaš. Če se drobi, nič hudega (več o tem, nekaj vrstic višje). S testom obložiš pekač za pite*. Testo s prsti zakrpaš, tako, da z njim prekriješ celotno dno ter rob pekača. Za 10 minut ga postaviš vhladilnik. Nato testo z vilicami rahlo prešpikaj, ga obložiš s peki papirjem in potreseš s suhimi zrni fižola. Testo je pripravljeno za slepo peko. Pečeš ga cca. 10-15 minut (odvisno od debeline testa), nato papir odstraniš ter pečeš še 5 minut.

Nadev…

Medtem ko se testo peče, pripraviš nadev. Šparglje blanširaš (za minutko ali dve jih vrzi v krop), nato spereš pod tekočo mrzlo vodo. Če so šparglji debelješi, jih najprej prerežeš prečno, nato pa narežeš na manjše, ne več kot centimeter dvelike koščke. Vršičke lahko pustiš nekoliko daljše.

V skledi zmešaš jogurt, jajca, sol, poper in muškatni narešček. Vmešaš še drobno sesekljan drobnjak (ali pa ga nareži s škarjami-veliko enostavneje!).

Rahlo ohlajeno, predpečeno testo, obložiš s koščki špargljev in večino skute. Vse skupaj preliješ z mešanico jogurta, jajc, drobnjaka in začimb. Vrh pite okrasiš s špargljevimi vršički in potrešes s preostankom skute.

Vrneš v pečico za približno 20 minut, oziroma dokler nadev ni primerno pečen.

Pito nekaj časa ohlajaš v pekaču, nato snemeš obok pekača* in pito na rešetki popolnoma ohladiš. Pred rezanjem predlagam, da pito za nekaj časa postaviš v hladilnik, saj se bo primerno učvrstila in veliko lažje rezala. Uporabi nazobčen nož in reži počasi in previdno, saj rob pite zaradi krhkega (in brezglutenskega) testa zna biti nekoliko drobljiv.

* pekači s snemljivim dnom so najboljša izbira tako za sladke kot slane pite. Pekač rahlo ohlajene pite preprosto postaviš na manjšo, na glavo obrnjeno skledo. Rob bo padel na tla, pita pa ostala nepoškodovana.

Pite lahko ješ še tople, veliko boljše (vsaj meni osebno) pa so dobro ohlajene. Tudi režejo se veliko lepše, nadev se v hladilniku lepo učvrsti, okus pa še izboljša. Tokrat sem pito razrezala nekoliko prehitro, pa še sredi največje vročine. Zvečer me namreč ne bo doma, zjutraj pa si bom nekaj pite že odnesla s seboj v službo. Za zajtrk. No, seveda ne vse. Preostanek bom pojedla za kosilo in če mi kak košček ostane, še za večerjo. To, da sem pito razrezala prehitro, se žal vidi tudi na fotografijah. Pita še ni dobro ‘uležana’ in čvrsta, kakršna vem, da jutri bo.

Nadev za pito lahko pripraviš tudi s koščki mesa ali slanine, pa z dimljenim lososom, tuno ali pa zgolj in samo z zelenjavo. Takšne pite so tudi moje najljubše. Trenutna izbira so bili seveda šparglji. Njihova sezona ni dolga, zato jih izkoristim kjerkoli in kadarkoli lahko. In v tokratni piti res kraljujejo le šparglji. Ostalo zelenjavo, ki se valja po hladilnku bom porabila kako drugače. Vem, da to ne bo problem 🙂

Dodaj odgovor